-
1 safe
I 1. [seif] adjective1) ((negative unsafe) protected, or free (from danger etc): The children are safe from danger in the garden.) varen2) (providing good protection: You should keep your money in a safe place.) varen3) (unharmed: The missing child has been found safe and well.) nepoškodovan4) (not likely to cause harm: These pills are safe for children.) varen5) ((of a person) reliable: a safe driver; He's a very fast driver but he's safe enough.) zanesljiv•- safeness- safely
- safety
- safeguard 2. verb(to protect: Put a good lock on your door to safeguard your property.) zavarovati- safety lamp
- safety measures
- safety-pin
- safety valve
- be on the safe side
- safe and sound II [seif] noun(a heavy metal chest or box in which money etc can be locked away safely: There is a small safe hidden behind that picture on the wall.) blagajna* * *I [séif]adjectivevaren, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajočas safe as houses colloquially popolnoma, absolutno varensafe arrival commerce srečno dospetje (o blagu)a safe catch (cricket) dobra žogaa safe man — zanesljiv, zvest človeksafe receipt commerce v redu prejemis it safe to go there? — je varno iti tja?the bridge is not safe — most ni varen, zanesljivthis dog is not safe to touch — nevarno je, dotakniti se tega psato be on the safe side — biti na varnem, iti brez nevarnostiI want to be on the safe side — ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegatito err on the safe side — napraviti napako, a brez škodeto keep s.th. safe — (s)hraniti kaj na varnemto play safe — varno iti; zaradi varnostiII [séif]nounvarna jeklena blagajna; sef (safe); colloquially blagajna; shramba, omara za živila, za hrano -
2 harm
1. noun(damage; injury; distress: I'll make sure you come to no harm; He meant no harm; It'll do you no harm to go.) škoda2. verb(to cause (a person) harm: There's no need to be frightened - he won't harm you.) (po)škodovati- harmful- harmless
- harmlessly
- harmlessness
- out of harm's way* * *I [ha:m]nounškoda, poškodba; krivicajuridically bodily harm — telesna poškodbato do harm to s.o. — škoditi komuwhere is the harm in? — v čem je tu kaj slabega?II [ha:m]transitive verb škoditi (to komu), poškodovati, raniti -
3 safely
adverb (without harm or risk: He got home safely.) varno* * *[séifli]adverbvarno, na varnem, brez nevarnosti, brez strahu, brez oklevanjayou may safely say — brez strahu, mirne duše lahko rečete -
4 safety
noun (the state of being safe: I worry about the children's safety on these busy roads; a place of safety; ( also adjective) safety goggles; safety helmet.) varnost* * *I [séifti]nounvarnost, sigurnost, netveganost; zanesljivost (postopka, mehanizma), dobro stanje; archaic varna (s)hranitev; varovalo (pri puški); puška z varovalomwith safety — varno, brez nevarnosti, brez rizika ali tveganja; figuratively zaščita proti nezgodisafety first! — varnost predvsem!there is safety in numbers — če nas je več, je varneje; številke ne lažejoto play for safety — igrati oprezno, figuratively ničesar ne tvegati, biti previdenII [séifti]adjectivevarnosten -
5 secure
[si'kjuə] 1. adjective1) ((often with against or from) safe; free from danger, loss etc: Is your house secure against burglary?; He went on holiday, secure in the knowledge that he had done well in the exam.) varen2) (firm, fastened, or fixed: Is that door secure?) čvrst3) (definite; not likely to be lost: She has had a secure offer of a job; He has a secure job.) zanesljiv2. verb1) ((with against or from (something bad)) to guarantee or make safe: Keep your jewellery in the bank to secure it against theft.) zavarovati2) (to fasten or make firm: He secured the boat with a rope.) pritrditi•- securely- security
- security risk* * *I [sikjúə]adjectivevaren, zavarovan; siguren, gotov, zanesljiv, zagotovljen; zajamčen, miren, brezskrben; čvrst, nezavzemljiv (trdnjava); zaščiten, na varnem ( against proti); archaic ne sluteč, slepo zaupljiva secure existence — varen, brezskrben obstojto make s.th. secure — konsolidirati, utrditi, pritrditi, zapreti kajII [sikjúə]transitive verb(za)ščititi, zavarovati, spraviti na varno ( against proti, pred); military utrditi, obdati z zidom; (za)jamčiti, garantirati, preskrbeti, nabaviti, pobrigati se za, zagotoviti si; dobiti, zavzeti, prilastiti si, zasesti (mesto); izpodvezati (žilo)to secure the door — čvrsto zapreti, zakleniti vratato secure a majority — dobiti, zagotoviti si večinoto secure o.s. against loss — zavarovati se pred izguboto secure s.th. to s.o., to secure s.o. s.th. — (za)jamčiti komu kajto secure places — zagotoviti si prostore, sedeže, mestato secure valuables — spraviti na varno dragocenosti; intransitive verb biti varen ( against pred); priskrbeti si zaščito ( against pred) -
6 in the clear
(no longer under suspicion, in danger etc.) na čistem; na varnem -
7 out of harm's way
(in a safe place: I'll put this glass vase out of harm's way, so that it doesn't get broken.) na varnem
См. также в других словарях:
čutíti — in čútiti im nedov. (ȋ ú) 1. zaznavati s čutili: čutiti kri v ustih; čutiti mokroto v čevljih; pod prsti je čutil utripanje žile; čutil je, da ga duši; vsi so čutili potres / nepreh. njegova roka ne čuti več / psi so čutili ljudi, zato so lajali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predaníti — ím dov., predánil (ȋ í) prebiti, preživeti dan (na varnem, skritem mestu): borci so predanili v gozdu in šele zvečer prestopili cesto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razstrél — a m (ẹ̑) knjiž. eksplozija: med razstrelom so bili na varnem / tam se vsak dan slišijo razstreli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
shránjati — am nedov. (á) redko shranjevati: shranjati žito / denar je treba shranjati na varnem mestu hraniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
správiti — im dov. (á ȃ) 1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tlà — tál [tau̯ in tal] s mn., mest. tléh, or. tlémi tudi tlí (ȁ á) 1. površina, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: tla se majejo, tresejo; tla so se pod težkim bremenom udrla; plavalec je začutil tla pod nogami dno; krilo ji sega do tal; žoga se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕden — dna o prid., tŕdnejši tudi trdnéjši (ŕ r̄) 1. ki (dobro) vzdrži pritisk, delovanje zunanjih sil: trden grad, most; trden jez; hiša ima trdne temelje; trdna stavba; trdno obzidje / trdni čevlji močni, trpežni; pren. trdni temelji za mir // ki se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úpati — am nedov. (ȗ) 1. biti v duševnem stanju, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja: dolgo časa je upal, nazadnje je obupal; dokler bo upal, bo vzdržal // biti v duševnem stanju, ko se zaželeno kaže mogoče, dosegljivo: upal je, da se bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
váren — rna o prid., várnejši (á ā) 1. navadno v povedni rabi ki je v takem stanju, položaju, da mu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega: doma je varen; tu so varni pred plazovi, poplavami; biti varen pred radovednimi pogledi; počutiti se varnega /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapéček — čka m (ẹ̑) 1. nižji del ob steni na kmečki peči za ležanje, sedenje: otroci so se igrali v zapečku; legel je v topel zapeček // sedež, vdelan v kmečko peč ob steni: sesti na zapeček; peč z dvema zapečkoma 2. ekspr. varen dom: želja po toplem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
